30. julija 2026 so odprli novo začasno razstavo Domoznanskega kluba z naslovom "120 let Pihalnega orkestra" v preddverju stavbe Občine Monošter.
Po začetnih fanfarih se je program začel z uvodnim nagovorom Tiborné Horváth, direktorice Mestne knjižnice in muzeja Ferenca Móre. Župan Gábor Huszár se je v svojem pozdravnem nagovoru zahvalil orkestru za njihovo delo za ohranjanje vrednot. Izpostavil je, da je mesto nudilo tudi denarno pomoč orkestru za nabavo uniform, glasbil in potovanja. Razstavo je z ganljivim govorom odprl predsednik Društva pihalne kulture Gábor Bedőcs, ki je povedal: "Okoli nas se je veliko spremenilo, a skupina – razen v nekaj vojnih letih – je vedno znova zaigrala. To je že samo po sebi občudovanja vreden dosežek. Razstava bi se seveda lahko osredotočila zgolj na letnice in fotografije. A po mojem mnenju zgodovina glasbene skupine v resnici ne temelji na datumih. Temveč na ljudeh. Na ustanoviteljih. Na tistih, ki so po delu še odšli na vaje. Na tistih, ki so se v soboto zgodaj zjutraj odpravili na nastop. Tistih, ki so v dežju, pod žgočim soncem ali celo pri minus petih stopinjah odigrali celotno parado. In tudi tistih, ki so medtem neopazno postali prijatelji… Če me kdo vpraša, za kaj je dober pihalni orkester, lahko rečem: za igranje glasbe, za sklepanje prijateljstev… in včasih celo za iskanje življenjskega partnerja. .... Pogosto pravimo, da je orkester skupnost. Jaz bi raje rekel: velika družina. In prav to je tisto, kar je na fotografiji ali plakatu zelo težko prikazati. .... Na zidovih so vidne fotografije. Na njih stari instrumenti. Dokumenti. Znani obrazi. Toda v resnici, ti ne prikazujejo preteklosti. Temveč štafetno palico. Mladim poročajo, da to zgodbo morajo sedaj že nadaljevati oni. Ker skupina ne živi zaradi tega, ker je stara 120 let. Ampak zaradi tega, ker bo imela vajo tudi naslednji teden. In koncert tudi naslednji mesec. In tudi čez deset let bo spet kakšen otrok, ki bo prvič vzel v roke svoj inštrument in še ne bo vedel, da bo s tem postal del več kot stoletne zgodbe. Želim si, da se ta zgodba še dolgo nadaljuje..."
Na koncu otvoritve je razstavo predstavila Andrea Károly, muzejska pedagoginja in članica Domoznanskega kluba, zadolžena za razstavo, in se spomnila na težave, dvome med raziskovalnim delom. Hkrati se je zahvalila Anni Dzsida in Bálintu Szűcs za izvedbo otvoritvene fanfare ter Annamariji Bedics in Tímei Sulics-Puskás za urejanje gradiva v vitrinah.
Razstava bo na ogled eno leto v času odpiralnih ur urada.
